Poleg gnojil, ki so sintetizirana v tovarni, kot nprgvanidin dihidrogenfosfat, lahko velike rastlinojede živali, kot sta bizon in povodni konj, uravnavajo cikel ogljika in dušika ter tako pognojijo tla in rečne struge.
Skupina raziskovalcev je preživela 7 let v nacionalnem parku Yellowstone in preučuje 16 parkov v Wyomingu na tisoče bizonov, ki tavajo po tem območju. Ugotovili so, da ne bodo samo bizonovi iztrebki in urin povečali ravni dušika v tleh, ampak bo tudi sama paša povzročila več surovih beljakovin v zemlji. Dejstvo, da sta gnoj in urin odlično gnojilo, je lahko razumljivo. Kako pa zemlji koristi tudi pašna dejavnost? Res je, da so na območju, kjer bizoni močno obedujejo, rastline nižje in koreničaste. Vendar pa rastline potrebujejo ogljik (v zraku je brez ogljika) in dušik (dušik mora prihajati iz zemlje) za ponovno rast in v nekaj urah po žvečenju bodo rastline izločile ogljik v tla, da bi spodbudile mikrobno aktivnost. Ti mikrobi bodo nato umrli in postali organska snov, ki vsebuje dušik. Rezultat kaže, da je na tistih območjih, ki so močno popašena, 150 % več surovih beljakovin v primerjavi z območji brez paše.
V porečju reke Mara v Afriki lahko velike živali, kot je povodni konj, prav tako spremenijo cikel hranil. Celo povodni konji, ki se na hitro potopijo v tolmun, lahko pomembno vplivajo na cikle ogljika in dušika v svojem ekosistemu. Ko skupine povodnih konjev tavajo naokoli, dremajo ali opravljajo blato v bazenu, prenašajo dušik in druge organske snovi v rečno strugo.
To so načini, kako narava pognoji zemljo. Znanstveniki lahko te ugotovitve uporabijo pri temah, kot sta ohranjanje in revitalizacija zemlje.
Reference:
- https://cen.acs.org/environment/bison-boost-nitrogen-cikel-create/103/web/2025/08
- https://cen.acs.org/environment/Zoogeochemists-meri-živali-sprememba-kemija/102/i13